Kraniosakralna refleksoterapija je edinstvena tehnika refleksoterapije in za refleksoterapevte predstavlja nadgradnjo klasične tehnike refleksoterapije. Združuje spoznanja refleksoterapije, kranialne osteopatije in kraniosakralne terapije.
Za razliko od klasične refleksoterapije, kraniosakralna refleksoterapija (KSR) cilja na izboljšanje pretoka cerebrospinalnega fluida (CSF) v telesu. Zato se terapevt osredotoča na CSF in strukture, ki so povezane s kraniosakralnim sistemom: membranami, ki obdajajo in varujejo možgane in hrbtenjačo, kostmi in šivi lobanje, vretenci in 12 pari možganskih živcev.
Izvajanje KSR je zelo tekoče, roka refleksoterapevta se po nogi prejemnika giba ves čas spiralno. Po več zaporednih terapijah deluje na sproščanje ovojnic, harmonizaciji delovanja živčnega sistema in pretoka cerebrospinalne tekočine.
Cerebrospinalna tekočina je bistra, brezbarva tekočina, ki obdaja in ščiti možgane in hrbtenjačo. Pomembno vlogo ima pri prehranjevanju vseh tkiv telesa.
Dr. William Sutherland, začetnik kranialne osteopatije, je bil navdušen nad vplivom KSF na človeka in jo je poimenoval “tekoča luč”. Prav tako jo je Andrew Still, oče osteopatije, poimenoval “velika reka življenja”
KST ima ključno vlogo pri delovanju centralnega živčnega sistema. Domnevajo, da vsi energijski sistemi (čakre, živčni pleteži, meridiani) komunicirajo med sabo preko CST.
Bistvo kraniosakralnega sistema je primarni respiratorni mehanizem (PRM), poznan kot “dih življenja”. PRM je ritmično gibanje, prisotno
Prisoten je pri življenskih procesih še pred prvim srčnim utripom ploda v maternici in vztraja do 15 minut po smrti. Sestavljen je iz fleksije in ekstenzije, kar se kraniosakralni refleksoterapevti naučijo začutiti in otipati.
KSR je razvila dr. Martine Faure Alderson, mednarodno priznana predavateljica in avtorica knjige “Total Reflexology”. KSR je plod njenega raziskovanja in opazovanja skozi 40 letno delo osteopatinje, akupunkturistke, homeopatinje, refleksoterapevtke in medicinske herbalistke.
Martine je skupino svojih študentov od leta 2000 do 2006 opravila raziskavo v Inštitutu Marie Curie v Parizu. Preučevali so vpliv kraniosakralne refleksoterapije na onkološke bolnike in njihovo počutje. Obseg raziskave so razširili še na 4 bolnišnice po svetu: Državno univerzitetno bolnišnico Islandije, Reykjavik; Adventistično bolnišnico Sydney; Charles Gairdner bolnišnica, Perth; Državna univerzitetna bolnišnica Michigan, ZDA.
Rezultati reziskav so pokazali,da je KSR prispevala k boljšemu mentalnemu in fizičnemu počutju ter vplivala na zmanjšanje bolečine pri pacientih. Poseben vpliv je imela na občutek depresije in anksioznosti.